Znaki in simptomi demence

Vsako pozabljanje še ni demenca! Pri demenci je prizadet predvsem kratkoročni spomin, kar pomeni, da oseba pozablja dogodke, ki so se zgodili nedavno. Dobro pa se spominja dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti. Z napredovanjem bolezni vse bolj upada tudi zmožnost učenja novih stvari.

O demenci govorimo takrat, ko so prvi znaki tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje funkcioniranje.

1. Postopna izguba spomina

Eden izmed najpogostejših znakov demence, še zlasti v začetku, je pozabljanje nedavno pridobljenih informacij. Oseba se na primer ne spomni, kaj je tisti dan jedla za zajtrk, dobro pa se spomni dogodkov iz mladosti. Drugi znaki bolezni so pozabljanje pomembnih datumov ali dogodkov (zmenki, rojstni dnevi in imena svojcev …), težave z učenjem novih stvari, odvisnost od spominskih pripomočkov (npr. opomnikov v pisni ali elektronski obliki) ali odvisnost od družinskih članov pri opravilih, ki jih je človek prej počel samostojno.

V vsakdanjem življenju je običajno, da kdaj pozabimo kakšno ime ali dogovorjeni zmenek, vendar se jih za razliko od oseb z demenco pozneje tudi spomnimo.

2. Težave pri govoru (iskanje pravih besed)

Oseba z demenco težko sledi pogovoru ali se vanj vključi. Lahko se zgodi, da sredi govorjenja umolkne in ne ve, kako naprej, se ponavlja ali se ji pri govoru zatika. Ima težave z besednjakom in stvari narobe poimenuje (hlačnici npr. reče "rokav za na nogo"), pogosto išče prave besede. Prav tako se pojavijo težave z branjem in črkovanjem.

Tudi zdravim osebam je včasih težko slediti pogovoru, predvsem kadar smo utrujeni, nezbrani ali pod stresom. Prav tako včasih težko najdemo ustrezne besede, vendar se teh pozneje običajno spomnimo.

3. Osebnostne in vedenjske spremembe

Razpoloženje in osebnost osebe z demenco se lahko spremenita. Pojavi se zmedenost, sumničavost, potrtost ali prestrašenost. Oseba se lahko hitro vznemiri bodisi doma, v službi, kadar je s prijatelji ali drugje. Obenem lahko postane bolj ali manj agresivna, kot je bila, ali pa njeno vedenje postane neobičajno, čudno ali bizarno. Pogosto se vede v nasprotju s pričakovanji in se neustrezno odziva na situacijo. Vendar tudi zdravi ljudje včasih določene stvari počnemo na zelo svojstven način. Prav tako nas sprememba rutine lahko vznemiri.

4. Upad intelektualnih sposobnosti, nezmožnost presoje in organizacije

Pri osebi z demenco se pokažejo pogoste težave pri načrtovanju ali pri reševanju problemov. Zaradi manjše zbranosti za določena opravila porabi več časa kot prej. Težko se odloča in pogosto sprejema neustrezne odločitve (se neprimerno obleče, kupuje po telefonu ali spletu, se pusti prepričati goljufivim prodajalcem). Pri ravnanju z denarjem in spremljanju mesečnih prejemkov in izdatkov postane manj spretna. Oseba z demenco lahko dvigne veliko količino denarja, denar izgublja ali ga zapravlja za stvari, ki jih ne potrebuje. Ima težave s plačevanjem računov, štetjem denarja in vodenjem bančnega računa. Takšna oseba se pogosto ne zaveda, da je ogrožena ali v nevarnosti.

Tudi zdrave osebe imajo občasno težave pri urejanju prejemkov in izdatkov, se neustrezno odločajo ali imajo težave z zbranostjo. Kljub temu pa so pri osebah z demenco te težave pogostejše in se postopno slabšajo.

5. Težave pri vsakodnevnih opravilih

Oseba z demenco ima pogoste težave pri vsakdanjih, rutinskih opravilih, na primer pri pripravi priljubljene jedi (pozabi ustrezne sestavine, težko sledi receptom), pri vožnji v znan kraj (se izgubi), dela napake v službi (na primer pri računanju) ali pri igranju priljubljene igre (se ne spomni pravil). Sčasoma več ne obvlada gospodinjskih opravil, zato jih prične opuščati. Neprimerno lahko uporablja orodje, aparate in gospodinjske pripomočke, jih razstavlja ali jih pokvari. Pojavi se kopičenje stvari ali hrane.

Vsi občasno potrebujemo pomoč pri upravljanju mikrovalovne pečice ali pri snemanju televizijske oddaje. Tovrstne težave se pri osebah z demenco pojavijo nenadno in so pogostejše.

6. Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari

Oseba z demenco spravlja stvari na neobičajna mesta (na primer nakit v škatlo za sladkor ali umazano skodelico v omaro za perilo), izgublja predmete in se ne spomni preteklih korakov. Tega tudi pozneje ni zmožna priklicati v spomin. Pogosto nekaj išče, preverja ali obtožuje druge, da mu kradejo.

Tudi zdravi ljudje včasih založimo ključe ali kak drug osebni predmet, ki ga pozneje najdemo oziroma se spomnimo, kam smo ga shranili. Oseba z demenco se tega ne spomni, takšne težave pa se sčasoma pojavljajo vse pogosteje.

7. Težave pri krajevni in časovni orientaciji

Oseba z demenco se pogosto ne spomni datuma, dneva v tednu, meseca, leta ali kateri letni čas je. Ne zaveda se, da čas teče, zato težko razume nekaj, kar se ne dogaja tisti hip. Pozabi, kje je ali kako je tja prišla, zaradi česar se izgublja.

Običajno je, da včasih ne vemo, kateri dan v tednu je ali se kje izgubimo, a se, za razliko od osebe z demenco, tega pozneje spomnimo ali ustrezno orientiramo.

8. Neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj

Oseba z demenco se pogosto vede, kot da je ujeta v neskončno zanko. Isto vprašanje ponovi tudi po dvajsetkrat na dan. To ne pomeni, da nas namenoma presliši ali spravlja ob živce. Naših odgovorov se zaradi bolezenskega procesa preprosto ne spomni več.

Včasih se zaradi preobremenjenosti ali stresa težko zberemo in svoje vprašanje večkrat ponovimo. Oseba z demenco se tako vede, tudi če ni pod stresom. Z napredovanjem bolezni se to pojavlja vedno pogosteje.

9. Spremembe čustvovanja in razpoloženja

Osebe z demenco so pogosto manj motivirane, zato postanejo pasivne, spijo več kot običajno, ne vedo, kaj bi počele in izgubijo zanimanje za stvari, ki so jih prej rade počele. Zanje so značilna hitra, tudi zelo izrazita čustvena nihanja (npr. od žalosti do jeze ali veselja), včasih brez očitnega razloga. Izraženo čustvovanje je lahko v danem trenutku povsem neustrezno (veselje ob slabi novici), lahko pa čustev, ki bi jih običajno pričakovali, ne pokaže. Tako na videz ostane povsem brez čustvenega izraza. Nekdaj znani veseljaki ob posrečeni šali tako lahko le topo strmijo predse. Vedeti moramo, da so čustva pri osebi z demenco še vedno prisotna, spremeni se le njihovo izražanje.

Tudi zdravi ljudje lahko v neki situaciji reagiramo neustrezno, a to počnemo redkeje in se tega običajno zavedamo.

10. Zapiranje vase in izogibanje družbi

Oseba z demenco začne trajno opuščati delovne obveznosti, družabne aktivnosti, konjičke ali ukvarjanje s športom. Ne spremlja več svoje najljubše ekipe in opusti prej priljubljene dejavnosti (hobije). Pogosto trdi, da se ne počuti dobro, in se zaradi sprememb, ki jih izkuša, izogiba družbi.

Tudi v vsakdanjem življenju se zaradi delovnih, družinskih in družabnih obveznosti lahko počutimo izčrpane, zato se nam ne ljubi ukvarjati s hobijem ali športom.