Dolgotrajna oskrba
Osnovne in dodatne storitve dolgotrajne oskrbe
Osnovne storitve dolgotrajne oskrbe
Oskrbovalec družinskega člana
Upravičenci do dolgotrajne oskrbe, ki so uvrščeni v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe lahko koristijo pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki je lahko polnoletni družinski član, ki dejansko prebiva na istem naslovu kot upravičenec in ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in opravi osnovno usposabljanje. Oskrbovalci družinskih članov so lahko tudi upokojenci in imajo enake pravice kot ostali oskrbovalci, vključno s 40 odstotki pokojnine oziroma po treh letih 20 odstotki pokojnine. Če želi oskrbovalec družinskega člana upokojenec prejemati del pokojnine, mora vložiti zahtevo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek (1,2- oziroma 1,8-kratnik minimalne plače - če skrbi za dva upravičenca, oziroma 0,6-kratnik, če opravlja naloge oskrbovalca za polovični čas); vključitve v obvezna socialna zavarovanja; načrtovane odsotnosti (21 dni na leto) in usposabljanja ter strokovnega svetovanja. Opravljanje dela oskrbovalca družinskega člana ni delovno razmerje.
Upravičenec, ki ima oskrbovalca družinskega člana je upravičen tudi do storitev e-oskrbe in storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe, lahko pa je vključen tudi v socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu in koristi plačljivo storitev socialnega servisa.
Upravičenec za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana izpolni vlogo na naslovu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MSP/Dolgotrajna-oskrba/Vloga-za-uveljavljanje-pravice-do-oskrbovalca-druzinskega-clana-in-izbiro-oskrbovalca-druzinskega-clana.pdf in jo pošlje na Vstopno točko pri pristojnem Centru za socialno delo.
Dolgotrajna oskrba na domu
Dolgotrajna oskrba na domu je pravica, ki se izvaja na domu uporabnika v obliki storitev pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
Obseg storitev dolgotrajne oskrbe na domu je določen v urah mesečno: za 1. kategorijo 20 ur; za 2. kategorijo 40 ur; za 3. kategorijo 60 ur; za 4. kategorijo 80 ur in za 5. kategorijo 110 ur.
Storitve dolgotrajne oskrbe na domu so krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Dolgotrajna oskrba na domu se lahko uveljavlja hkrati z dnevno dolgotrajno oskrbo, uporabnik dolgotrajne oskrbe na domu, lahko koristi tudi socialnovarstveno storitev pomoč na domu in plačljivo storitev socialnega servisa.
Vsak upravičenec je upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe in do storitev e-oskrbe.
Upravičenec za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe na domu izpolni vlogo na naslovu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MSP/Dolgotrajna-oskrba/Vloga-za-uveljavljanje-DO.pdf in jo pošlje na Vstopno točko pri pristojnem Centru za socialno delo.
Dnevna dolgotrajna oskrba
Dnevna dolgotrajna oskrba zagotavlja podporo in pomoč v instituciji za določeno število ur dnevno, v času med 6. in 22. uro. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno dolgotrajno oskrbo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.
Dnevna dolgotrajna oskrba je združljiva z dolgotrajno oskrbo na domu. Ob hkratnem uveljavljanju teh dveh pravic lahko uporabnik v dnevni obliki dolgotrajno oskrbo prejme mesečno: za 1. kategorijo sedem ur; za 2. kategorijo 14 ur; za 3. kategorijo 21 ur; za 4. kategorijo 27 ur in za 5. kategorijo 37 ur.
Število ur iz dnevne dolgotrajne oskrbe se odšteje od števila ur storitev dolgotrajne oskrbe na domu.
Vsak upravičenec dnevne dolgotrajne oskrbe, je upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe, in do storitev e-oskrbe.
Denarni prejemek
Denarni prejemek v okviru sistema dolgotrajne oskrbe je denarni znesek, odvisen od kategorije upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Denarni znesek je namenjen kritju stroškov oskrbe, ki jo uporabnik praviloma prejema znotraj svoje neformalne mreže pomoči. Višina denarnega prejemka se izplačuje mesečno: za 1. kategorijo 89 evrov; za 2. kategorijo 179 evrov; za 3. kategorijo 268 evrov; za 4. kategorijo 357 evrov in za 5. kategorijo 491 evrov. Denarni prejemek je naslednik dodatka za pomoč in postrežbo.
Uporabnika: 1. kategorije bo redno obiskoval koordinator dolgotrajne oskrbe enkrat na pol leta; 2. in 3. kategorije enkrat na tri mesece in 4. ter 5. kategorije enkrat mesečno. Namen teh obiskov je spremljanje ustreznosti opravljanja dolgotrajne oskrbe glede na potrebe uporabnika, svetovanje in usmerjanje, sodelovanje in povezovanje s socialno mrežo uporabnika.
Vsak upravičenec, ki izbere dolgotrajno oskrbo v obliki denarnega prejemka, je upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe in do storitev e-oskrbe, lahko pa je tudi vključen v socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu in koristi plačljivo storitev socialnega servisa.
Dolgotrajna oskrba v instituciji
Dolgotrajna oskrbo v instituciji (domovi za starejše) se izvaja v obliki storitev pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji je določen v urah mesečno: za 1. kategorijo 20 ur; za 2. kategorijo 40 ur; za 3. kategorijo 60 ur; za 4. kategorijo 80 ur in za 5. kategorijo 110 ur.
Upravičenci dolgotrajne oskrbe v instituciji plačujejo le stroške prehrane in nastanitve - cena standardne nastanitve pa bo omejena na višino zagotovljene pokojnine. Storitve dolgotrajne oskrbe v instituciji so krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Vsak upravičenec, dolgotrajne oskrbe v instituciji, je upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe v letnem obsegu: za 1. kategorijo 12 ur; 2. kategorijo 24 ur; 3. kategorijo 48 ur; 4. kategorijo 30 ur in 5. kategorijo 24 ur.
Dodatne storitve dolgotrajne oskrbe
Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti
Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi in so namenjene preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca in zmanjševanju potreb po pomoči. Storitve zajemajo psihosocialno podporo, post diagnostično podporo osebam s sindromom demence in svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja.
Obseg storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je določen v urah letno: za 1. kategorijo 12 ur; 2. kategorijo 24 ur; 3. kategorijo 48ur; 4. kategorijo 30 ur in 5. kategorijo 24 ur.
E-oskrba
Pravico do storitev e-oskrbe imajo poleg upravičencev do dolgotrajne osebe, ki niso izbrali dolgotrajne oskrbe v instituciji, tudi starejši od 80 let, ki morajo vlogi predložiti mnenje zdravnika ali patronažne medicinske sestre, da potrebujejo to storitev.
E-oskrba se mesečno sofinancira v višini 0,80 evra dnevno od 1. januarja 2028 (oziroma v višini 31 evrov do 31. decembra 2027). Upravičencu pripada tudi sofinanciranje enkratnega stroška v višini 50 evrov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe tam, kjer uporabnik prebiva.
Sodobni podporni sistemi e–oskrbe se nanašajo na vrsto pametnih tehnologij, ki so povezane s 24 ur dostopnimi storitvami. Te obsegajo osebne alarme (majhna naprava, ki se sproži ob nezaželenem dogodku – potrebi po pomoči), okoljske senzorje (na primer puščanje plina, dim), naprave, povezane z mobilnostjo (na primer detektor padca), in sistem GPS za določanje položaja oziroma za sledenje. Lahko so povezane z asistenčnim centrom, ki zagotavlja odziv na morebitne alarme 24 ur na dan, ali z mobilnim telefonom (ne)formalnega oskrbovalca.
Upravičenec za uveljavljanje pravice do e-oskrbe izpolni vlogo na naslovu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MSP/Dolgotrajna-oskrba/Vloga-za-uveljavljanje-pravice-do-e-oskrbe.pdf in jo pošlje na Vstopno točko pri pristojnem Centru za socialno delo.