Kam po pomoč?

Pomoč na domu 

Pomoč na domu je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kronične bolezni ali težje telesne in duševne motnje ne morejo oskrbovati in negovati sami, svojci pa take oskrbe sami ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti.

Pomoč na domu je namenjena:

• osebam, starejšim od 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, povezanih s starostjo, niso sposobne popolnoma samostojnega življenja, 
• osebam s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki ne zmorejo samostojnega življenja, pri čemer stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
• drugim invalidnim osebam, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege pri opravljanju večine življenjskih funkcij,
• kronično bolnim osebam ter osebam z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, vendar so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
• hudo bolni otroci ali otroci s težko telesno motnjo oziroma s težko ali najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva.

 

Storitve pomoči na domu obsegajo: 

• pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov);
• gospodinjsko pomoč (prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora);
• pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo).

Pomoč na domu organizira občina na občinski ravni tako, da izbere izvajalca v 'okviru mreže javne službe'. Izvajalec storitve je lahko javni zavod ali koncesionar. Občine pomoč na domu sofinancirajo, najmanj v višini 50 %. Ceno storitve pomoči na domu in izvajalca pomoči na domu si lahko ogledate na sledečem zemljevidu: https://irssv.si/zemljevid-pomoci-na-domu-po-slovenskih-obcinah/.

 

Socialnovarstvene storitve

Zakon o socialnem varstvu (ZSV) določa različne socialnovarstvene storitve, ki so dostopne posameznikom in družinam za prepoznavanje osebnih stisk in težav, pridobivanje informacij ter usmerjanje k možnim rešitvam. 
Socialnovarstvene storitve ki jih izvajajo centri za socialno delo lahko koristijo vsi, ki se znajdejo v stiski in težavi in so namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav. Za osebe z demenco in njihove svojce centri za socialno delo izvajajo sledeče socialnovarstvene storitve:

• prva socialna pomoč – pomaga prepoznati in opredeliti socialne stiske ali težave, oceni možne rešitve, seznani z možnimi socialnovarstvenimi storitvami, dajatvami in obveznostmi ter predstavi mrežo izvajalcev, ki lahko nudijo pomoč,
• osebna pomoč – obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljšanje socialnih zmožnosti,
• pomoč družini na domu - obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti in v drugih primerih, v katerih lahko socialna oskrba na domu nadomesti institucionalno varstvo (izvajajo centri za socialno delo, ki imajo koncesijo).
• podpora žrtvam kaznivih dejanj - zajema prepoznavanje stiske upravičenca, seznanjanje in usmerjanje v ustrezne obstoječe oblike pomoči, ki bi pripomogle k izboljšanju njihovega psihološkega, socialnega in finančnega položaja, nastalega zaradi storitve kaznivega dejanja. 

Pravice, ki jih posameznik lahko uveljavlja pri centru za socialno delo:

• denarni prejemki: denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina), pravica do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina)
• subvencije in znižana plačila: subvencija najemnine, oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev, plačilo obveznega zdravstvenega prispevka, plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje
• dolgotrajna oskrba

Zdravstvene storitve

Patronažna služba se izvaja v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kronično bolni in socialno ogroženi imajo načrtovana dva obiska letno, za dodatne obiske pa je potrebna napotnica osebnega zdravnika. 
 

• Če osebe z demenco patronažna sestra v tekočem letu še ni obiskala, lahko svojci pokličejo patronažno službo zdravstvenega doma. Obisk se opravi tudi na pobudo socialne službe, nevladnih organizacij ali socialnih oskrbovalcev na domu. Poleg zdravstvene nege patronažna služba nudi tudi svetovanje in podporo svojcem.
• Če osebni zdravnik ugotovi, da je potrebna zdravstvena nega na domu, izda delovni nalog in ga posreduje patronažni službi. 
• Kadar je nega nadaljevanje bolnišnične oskrbe, je patronažna sestra o tem obveščena ob odpustu iz bolnišnice, zdravnik pa delovni nalog izda naknadno. V primerih, ko je potreben poseg, je potrebno pridobiti delovni nalog prej. Včasih bolnišnica svojcem svetuje, da svojci sami pokličejo patronažno službo in o tem obvestijo osebnega zdravnika.
• Informacije o patronažni službi dobite pri osebnem zdravniku ali na spletni strani zdravstvenega doma. Če osebni zdravnik ugotovi, da oseba z demenco potrebuje zdravstveno nego na domu, izda delovni nalog, ki ga posreduje patronažni službi, ki izvede obisk.
• Če se zdravstveno stanje osebe z demenco v času med obiski poslabša ali se patronažna medicinska sestra ne oglasi, pokličite patronažno službo in se dogovorite za obisk.
• Preventivni obisk patronažna medicinska sestra najavi po telefonu, pošti ali vas obišče brez najave ob obisku drugega pacienta v soseščini in se po potrebi naroči za poznejši obisk. Patronažna sestra se ob prihodu vedno predstavi in identificira s službeno kartico (ime, priimek, fotografija, ustanova, patronažna služba, matična številka). Če nastane večja količina kužnih odpadkov, se ti zberejo v rumeni vrečki ali hermetičnem zabojniku in ostanejo na domu do odvoza pooblaščenega uslužbenca zdravstvenega doma, ki je prav tako identificiran.

Javne in zasebne nevrološke in psihiatrične ambulante diagnosticirajo, in obravnavajo osebe z demenco in osebe, ki se znajdejo v hudi čustveni stiski zaradi stresnih okoliščin.
 
Nujna medicinska pomoč (112) je namenjena je svojcem oseb z demenco, ki se soočajo z življenjsko ogrožajočim vedenjem osebe z demenco. Ob klicu na številko 112 urgentna služba zagotovi strokovno pomoč in po potrebi poskrbi za prevoz osebe v ustrezno zdravstveno ustanovo.

Medicinski pripomočki

Medicinski pripomočki so vsi izdelki za diagnosticiranje, preprečevanje, spremljanje, zdravljenje in lajšanje bolezni, okvar, invalidnosti, anatomskih funkcij ali fizioloških procesov, za nadzor spočetja in ki svojega glavnega predvidenega namena ne dosega na farmakološki, imunološki ali metabolični način.

• Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se lahko zagotavljajo tisti medicinski pripomočki, ki so potrebni pri zdravljenju, medicinski rehabilitaciji, zdravstveni negi in paliativni oskrbi.
• Medicinski pripomočki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja vključujejo proteze udov, estetske proteze, ortoze, ortopedsko obutev, pripomočke za podporo gibalnih zmožnosti, pripomočke za dihanje, pripomočke za osebno higieno, blazine proti preležaninam, kilne pasove, pripomočke pri kolostomi, ileostomi in urostomi, pripomočke pri inkontinenci in težavah z odvajanjem seča, pripomočke pri sladkorni bolezni, kanile, druge medicinske pripomočke, pripomočke za slepe, slabovidne in gluhoslepe, pripomočke za sluh in govor, obvezilni material, raztopine, pripomočke za izboljšanje vida ter pripomočke za hranjenje, dajanje olja in zdravil ter za kompresijsko zdravljenje.
• Trajnostna doba medicinskega pripomočka je obdobje, pred iztekom katere zavarovana oseba ni upravičena do novega pripomočka v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po preteku trajnostne dobe je zavarovana oseba upravičena do novega pripomočka, če zdravnik ugotovi, da je prejšnji funkcionalno neustrezen ali neuporaben.
• Zavarovana oseba ima pravico do novega pripomočka še pred iztekom trajnostne dobe ob anatomskih in funkcionalnih spremembah, zaradi katerih je postal pripomoček neustrezen. Predlog za nov pripomoček pred iztekom trajnostne dobe poda pooblaščeni zdravnik, o upravičenosti pa odloči imenovani zdravnik. 

Skrbništvo

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, od trenutka, ko nastopi težka kognitivna motnja (poenostavljeno: ko oseba ne more več samostojno živeti in urejati svojih razmerij). Oseba s težko kognitivno motnjo pravno ne more več izraziti svoje volje, zato pravo ureja poslovanje preko skrbnika(ce). V preteklosti se je uporabljalo izraz »odvzem poslovne sposobnosti«, kar je danes slabšalno. Skrbništvo ni edina možnost. V določenih primerih je boljše pravne odnose že prej urediti preko preužitka (pogodba o dosmrtnem preživljanju, darila…), to pa je mogoče le za osebe z demenco, ki še nimajo diagnoze težke kognitivne motnje (in še lahko pravno izražajo svojo voljo in sklepajo take pogodbe). O vseh vidikih urejanja pravnih razmerij – tako glede skrbništva, kot preužitka, je poleg takojšnje in redne zdravstvene obravnave priporočljiva pomoč (in zaupanje) odvetnika(ce), ki ga/jo poiščite že ob prvi diagnozi demence (pomembno je zaupanje, večje je premoženje, pomembneje je to).

Postopek za postavitev pod skrbništvo je natančno urejen v Družinskem zakoniku, sproži pa ga lahko več upravičencev – najpogosteje pa sta to CSD ali bližnji svojec, recimo zakonec. Stroški se običajno krijejo iz premoženja osebe pod skrbništvom, lahko pa sodišče odloči drugače. Za čas postopka na sodišču se osebi lahko določi začasnega skrbnika. Osebo sodišče praviloma tudi zasliši, razen če to glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoče. Osebo pregleda tudi izvedenec medicinske stroke (spec. psihiatrije ali nevrologije), razen če bi bilo zdravstveno stanje nesporno jasno iz zdravstvene dokumentacije, kar je redko. (Več o vlogi sodnega izvedenca lahko preberete v glasilu Spominčica št.1, maj 2022, na strani 8) Na tej osnovi sodišče odloča vsebinsko. Ponovno poudarjamo pomen redne obravnave pri zdravniku (postopki bodo lažji) – in nasvet, da se že ob prvi diagnozi pridobi tudi pomoč odvetnika/ce (redna pravna pomoč, manjši stres).

Pomembno: Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za svojega varovanca, njegove pravice in koristi ter skrbno upravljati njegovo premoženje. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna (povrnejo se mu stroški, ki jih ima z izvajanjem skrbništva), običajno pa je to bližnji sorodnik. Opravi se popis premoženja osebe, ki je pod skrbništvom in se ga izroči v upravljanje skrbniku. Najmanj enkrat letno je skrbnik dolžan poročati centru za socialno delo o svojem delu. Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti njegove premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo, tako da so na voljo varovalke za zaščito interesov osebe pod skrbništvom.

Od sprejema novega Družinskega zakonika leta 2019 je stanje dobro in sodobno urejeno. Enako velja tudi za izpodbijanje pogodb oseb z demenco (izpodbojnost, ničnost) po splošnih pravilih civilnega prava – a le, če je zdravstvena dokumentacija ažurna in angažiran odvetnik. Osebe s težko kognitivno motnjo ne morejo pravno skleniti pogodb in so te nične (če lahko dokažemo težko kognitivno motnjo!). Pri blagih oblikah demence pa je na voljo izpodbojnost, kar je malce težje (dokazati je treba trenutek težke kognitivne motnje v času sklepanja neke pogodbe) – tu pa je potrebna presoja primera s strani odvetnika/ce.

Pravna pomoč – PIC Ljubljana

PIC je pravno informacijski center nevladnih organizacij, ki vam prek spleta brezplačno nudi pravne nasvete. Društvom trenutno svetujejo brezplačno.

Informacije: Povšetova ulica 37, pic@pic.si, pic.si. Naročanje po telefonu 01 521 18 88.

Varuh človekovih pravic

Osebe z demenco so zaradi svoje bolezni potrebne posebne pomoči in podpore. Zaradi svojih omejitev, povezanih z napredovano boleznijo, so v postopkih pred oblastvenimi organi velikokrat v podrejenem položaju, posledično lahko pride do kršitve njihovih pravic ali temeljnih svoboščin.

Oseba z demenco, če to še zmore, bližnji sorodnik, prijatelj ali kdo tretji na podlagi njenega pooblastila, njen skrbnik, če je postavljena pod skrbništvo, se lahko v primeru tovrstne kršitve obrne na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh).

Pri Varuhu od julija 2017 deluje (prva) Demenci prijazna točka, kjer posameznik lahko dobi pojasnila o demenci tudi v obliki preglednih zloženk.

Naslov:

Varuh človekovih pravic RS

Dunajska cesta 56, 1109 Ljubljana,

tel.: 01 475 00 50, brezplačni telefon: 080 15 30

info@varuh-rs.si, http://www.varuh-rs.si/

Osebe z demenco, ki živijo doma, sčasoma potrebujejo vse več podpore in pomoči s strani svojcev in storitev iz lokalnega okolja. Da bi uspešno organizirali mrežo pomoči za osebe z demenco, je potrebno poznati njihove pravice in storitve, ki so zagotovljene v lokalnem okolju oseb z demenco. Poleg storitev iz naslova dolgotrajne oskrbe, so osebam z demenco na voljo tudi brezplačne storitve in aktivnosti Spominčice, ki se izvajajo v podporo osebam z demenco in njihovim svojcem. 

Družabništvo

Spominčica na nacionalnem nivoju izvaja Družabništvo za osebe z demenco na način, da prostovoljci družabniki tedensko ali po dogovoru obiskujejo osebo z demenco doma in z njo aktivno preživljajo prosti čas. Skupaj lahko rešujejo križanke ali uganke, se pogovarjajo z osebami z demenco, jih spremljajo na sprehodu ali izvajajo drugo aktivnost, ki jo želi in zmore oseba z demenco. Svojci oseb z demenco lahko informacije o družabništvu pridobijo na telefonski številki: 01 256 51 11 ali elektronskem naslovu dogodki@spomincica.si

Center dejavnosti Spominčica

Spominčica ima v Ljubljani Center dejavnosti na Podgornikovi ulici 3. V centru dejavnosti se vsak petek med 10:00 in 12:00 družimo in rešujemo vaje za urjenje spomina in ohranjanje kognitivnih sposobnosti, ekipa Spominčice pa poskrbi tudi za prijetno vzdušje ob čaju, kavi in prigrizkih. Za sodelovanje pišite na sporocila@spomincica.si ali pokličite na 01 256 51 11.

Alzheimer Cafe

Alzheimer Cafe so predavanja, ki potekajo širom celotne Slovenije. Na Alzheimer Cafeju predavajo o demenci različni strokovnjaki s področja demence. V sklopu Alzheimer Cafe lahko svojci ali osebe z demenco dobijo odgovore na vprašanja o demenci in se pogovorijo s strokovnjaki. Vsi Alzheimer Cafeji v organizaciji Spominčice so objavljeni na https://www.spomincica.si/dogodki, na tem naslovu pa lahko pridobite tudi informacije o ostalih aktivnostih Spominčice.

Delavnice za spomin

Delavnica za spomin za osebe z demenco in vse, ki želijo poskrbeti za preventivo, poteka vsak četrtek ob 10. uri preko povezave zoom. Spominčica z delavnicami DEJVA MISLIT z različnimi nalogami, vajami, ugankami in drugimi miselnimi izzivi skrbi za vadbo spomina in ohranjanje različnih kognitivnih sposobnosti oseb z demenco. Redno izvajanje različnih vaj pripomore k ohranjanju miselnih funkcij, tako je delavnica primerna tudi za vse, ki želijo narediti nekaj dobrega za preventivo pred demenco. Delavnice popestrijo dan, krepijo um in poskrbijo za prijetno druženje. Več informacij o Delavnicah za spomin je na voljo na telefonski številki: 01 256 51 11 ali na elektronskem naslovu: dogodki@spomincica.si.

Skupine za samopomoč

Spominčica Alzheimer Slovenija mesečno organizira srečanja skupine za samopomoč svojcev oseb z demenco. Vse skupine za samopomoč v organizaciji Spominčice so objavljene na spletni strani https://www.spomincica.si/dogodki, informacije o skupinah za samopomoč pa lahko dobite tudi na telefonski številki: 01 256 51 11.

Usposabljanje za svojce “Ne pozabi me”

Spominčica Alzheimer Slovenija dvakrat letno organizira Usposabljanje za svojce “Ne pozabi me”. Usposabljanje sestavlja sklop predavanj različnih strokovnjakov s področja demence. Za prijavo ali informacije o usposabljanju pišite na info@spomincica.si ali pokličite na telefonsko številko: 01 256 51 11.

Vse aktivnosti Spominčice: 

• svetovalni telefon,
• skupine za samopomoč,
• osebno svetovanje,
• Alzheimer Cafe,
• usposabljanja »Ne pozabi me«, 
• glasilo Spominčica, 
• informativne zloženke,
• Demenci prijazne točke,
• prostovoljstvo,
• družabništvo za osebe z demenco,
• ozaveščanje in informiranje,
• druge dejavnosti v okviru nacionalnih in mednarodnih projektov.