ZGODNJA DIAGNOZA, BOLJŠA PROGNOZA
Ob svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo v septembru, sta Zdravniška zbornica Slovenije in Združenje Spominčica - Alzheimer Slovenija, opozorila na pomen zgodnje diagnoze demence za učinkovitejšo zdravstveno obravnavo, boljšo prognozo in načrtovanje celostne oskrbe. Skupaj s slovensko policijo so opozorili tudi na problematiko iskanja izgubljenih oseb z demenco in predstavili informativno - izobraževalni video, s katerim opozarjajo na nujnost takojšnje prijave pogrešane osebe z demenco in večsektorskega sodelovanja za boljše obvladovanje naraščajočega bremena demence.
Zgodnja diagnoza, boljša prognoza je osrednje sporočilo letošnjega svetovnega meseca Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo v septembru. Zgodnja diagnoza omogoča učinkovitejšo zdravstveno obravnavo in boljšo kakovost življenja posameznika in njegovih svojcev.
V Sloveniji živi več kot 47.000 oseb z demenco, najpogosteje Alzheimerjevo. Ocenjuje se, da je demence še veliko več, saj več kot polovica oseb z demenco nikoli ne prejme ustrezne diagnoze: »Veliko število bolnikov terja poznavanje bolezni s strani različnih zdravniških specialnosti, saj se z bolniki z demenco ne ukvarjajo samo nevrologi ali psihiatri, pomembna je tudi družinska medicina, pa tudi vse druge specialnosti, ki tega bolnika obravnavajo tudi zaradi različnih sočasnih bolezni. Zato je seveda zelo pomembno, da imamo zdravnikov dovolj in to zdravnikov vseh specialnosti, drugače je nemogoče diagnozo pravočasno prepoznati in potem bolnika ustrezno voditi. Seveda pa je ob tem pomembno tudi, da so prisotne druge službe, ki bolniku in družini pomagajo, pa tudi vedenje o bolezni med ljudmi, ki lahko pomaga ne le k zgodnji prepoznavi, ampak tudi k destigmatizaciji demence,« je poudarila prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
Asist. dr. Eva Županič, dr. med., iz Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana je predstavila simptome in znake Alzheimerjeve bolezni, ki se ponavadi kažejo kot težave s spominom in drugimi kognitivnimi motnjami. Bolniki težav pogosto ne opazijo sami, ampak jih opazijo njihovi svojci. Ko so težave napredujoče in vztrajne, je čas da poiščejo zdravniško pomoč. Spregovorila je tudi o novostih na področju zdravljenja: »Doslej smo bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo oz. demenco lahko ponudili nekatera simptomatska zdravila, zdaj pa se je na tem področju zgodil pomemben premik. V Evropi so namreč že registrirana zdravila, ki vplivajo na sam biološki potek Alzheimerjeve bolezni. Pomembno je, da smo predvsem nevrologi usmerjeni v to, da z biološkimi označevalci demence dokažemo ta proces. To naredimo s pregledom možganske tekočine in tudi z nekaterimi funkcijskimi slikanji. Zgodnje prepoznavanje je ključno, saj so ta zdravila učinkovita samo v zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni. Kljub temu, da gre za pomemben zgodovinski premik, pa se moramo zavedati, da nova zdravila Alzheimerjeve bolezni ne ozdravijo, ampak upočasnijo njen potek.« Odobritev novih zdravil za Alzheimerjevo bolezen pričakujemo do konca leta tudi v Sloveniji.
Doc. dr. Polona Rus Prelog, dr. med., spec. psihiatrije, vodja Gerontopsihiatričnega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana ter članica Strokovnega sveta Spominčice – Alzheimer Slovenija je izpostavila pomen postdiagnostične podpore: » Tudi na Univerzitetni psihiatrični kliniki smo odprli ločeno čakalno vrsto in dodatne ambulante za zgodnjo diagnostiko demence. Se pa moramo zavedati, da bo kandidatov, ki bodo dejansko deležni novega zdravljenja po vseh kriterijih in izborih malo. In seveda moramo načrtovati tudi kapacitete za postdiagnostično podporo. Nikakor ne sme biti diagnoza cilj ali pa ugotavljanje, kdo je kandidat za specifično zdravljenje, ampak se takrat pot šele začne in tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki je objavila posodobljene smernice obravnave za osebe z demenco, posebej poudarja, da je potrebno kontinuirano spremljanje. Tudi v luči postdiagnostične podpore je k sreči veliko novih spoznanj, ki ugotavljajo, da mora biti zdravljenje pridruženih simptomov multidisciplinarno in predvsem zelo individualizirano. Skratka, cilj postdiagnostične obravnave ni le spremljati napredovanje demence in kognitivnih simptomov, ampak aktivno podaljšati obdobje, v katerem človek lahko čim bolj kakovostno in varno ter čim bolj samostojno tudi živi.«
Predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija, nacionalnega strokovnega združenja za pomoč pri demenci, Štefanija L. Zlobec je optimistična glede prihoda novih terapevtskih možnosti: »V Avstriji, Nemčiji in Luxenburgu je zdravilo že v uporabi, tudi v nekaterih drugih državah sveta, tudi v Sloveniji pričakujemo, da bo novo zdravilo kmalu prišlo v uporabo. Protokoli, kot ste slišali, so že pripravljeni. Da mora demenca postati priorieta evropskih politik je v Evropskem parlamentu 1. septembra 2026 pozvala tudi Alzheimer Europe; pobudo so podprli številni poslanci EP, tudi iz Slovenije. Moram reči, da ljudje zelo kličejo, ker je to veliko upanje za vse, ki so že oboleli, za svojce in za vse tiste, ki še bodo zboleli. Velikokrat namreč slišimo, zakaj bi šel k zdravniku ali po diagnozo, če ni zdravila za demenco in se itak nič ne da narediti. Veliko se da narediti. Pomembno je, da oseba z demenco dobi diagnozo in ustrezno zdravljenje, svojci pa pomoč in podporo. Da dobijo čim več informacij, kako si organizirati življenje, to zelo pomaga tako za kakovost življenja oseb z demenco kot svojcev. Spominčica je osebam z demenco in njihovim svojcem tu na razpolago in v pomoč s številnimi programi. V ponedeljek, 21. septembra 2026, ob 10. uri vas ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni vabimo tudi na naš tradicionalni Sprehod za spomin v Ljubljani, ki se začne ob 10. uri pred Narodno galerijo v Ljubljani. Vabljeni!»
Demenca je eden največjih javnozdravstvenih izzivov sodobnega časa. Z njo se sooča več kot devet milijonov Evropejcev, do leta 2040 pa naj bi število obolelih v Evropi naraslo na 14. Zato je preventiva največ kar lahko kot posamezniki in družba storimo za upočasnitev naraščanja demence. To lahko v veliki meri preprečujemo z urejenim krvnim tlakom, krvnim sladkorjem, holesterolom, telesno težo, nekadilstvom, omejevanjem alkohola, redno telesno aktivnostjo, skrbjo za sluh in vid ter socialnimi in miselnimi aktivnostmi.
Tiha epidemija demence ni izziv le za zdravstveni sistem, ampak za celotno družbo, je dejala prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psihiatrije, vodja strokovne skupine za področje demence na NIJZ, ki je povabila na Nacionalno konferenco o demenci NIJZ; ki bo 21. in 22. septembra 2026 na Zdravniški zbornici Slovenije, kjer želijo opozoriti tudi na odgovorno poročanje o demneci brez stigme in skupaj z novinarji oblikovati smernice: »Treba je poudariti, da diagnoza ni samo medicinski podatek, ampak je lahko začetek nove poti. Je možnost hitrega zdravljenja, načrtovanja prihodnosti, podpore svojcem in neformalnim oskrbovalcem, ohranjanje samostojnosti in boljše kvalitete življenja.«
Na novinarski konferenci so premierno predvajali tudi informativno-izobraževalni video slovenske policije o pogrešanih osebah z demenco, ki se zaradi težav s prostorko orientacijo pogosto izgubijo ali tavajo in so zato še bolj ranljive: »V Policiji v zadnjih letih podobno kot ostali resorji zaznavamo, da se je nekoliko povečalo število pogrešanih oseb, predvsem starejših oseb z demenco oziroma starostnimi boleznimi. Včasih je dovolj neka sprememba rutine v vsakdanjem življenju, da povzroči, da oseba zapusti dom ali pa odtava drugam. Zato smo se odločili, da bi za namene osveščanja javnosti in naših policistov ter kriminalistov pripravili video o pogrešanih osebah, Spominčica ve veliko o demenci in tako smo se združili in skupaj izvedli ta projekt. V Policiji poudarjamo, da ni nekega roka za prijavo pogrešane osebe, ta v resnici nikoli ni obstajal! Ko se oseba z demenco izgubi, to takoj prijavite na 113,« je pozval Damjan Miklič, višji kriminalistični inšpektor specialist, vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte Uprave kriminalistične policije.
Video o tem, kako ravnati z izgubljeno osebe z demenco je dostopen na YouTube kanalu Slovenska policija: https://www.youtube.com/watch?v=ap8UEJKE7v8.
Posnetek novinarske konference je dostopen na YouTube kanalu Zdravniuške zbornice: youtube.com/watch?v=X2k_6N_5YpE&feature=youtu.be
