31. letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2025 izpostavlja osamljenost kot javnozdravstveni problem. Največ novih priporočil pa so podali glede osamljenosti starejših in človekovih pravic v gospodarstvu.
Varuhovo letno poročilo za leto 2025 potrjuje, da kakovost varstva človekovih pravic ni odvisna le od zapisanih pravic, temveč predvsem od tega, ali jih država uresničuje pravočasno, dostopno in z občutkom za človekovo dostojanstvo.
V ozadju številnih pobud so ljudje, ki so predolgo čakali na odločitev, niso prejeli jasnega odgovora ali pa so zaradi razdrobljenosti sistema obtičali med pristojnostmi več organov. Največ ugotovljenih kršitev se nanaša na načelo dobrega upravljanja, kar kaže, da kakovost, odzivnost in odgovornost javne oblasti niso obrobna administrativna vprašanja, ampak pomemben del dejanskega varstva pred oblastnimi nepravilnostmi.
Hkrati poročilo kaže, da so spremembe mogoče. Ko organi Varuhova priporočila sprejmejo, nepravilnosti odpravijo in spremenijo prakso, Varuhovo posredovanje pa dobi pravi pomen, čeprav lahko daje le predloge, mnenja, kritike ali priporočila.
Varuh je v letu 2025 obravnaval nekaj manj kot 6.500 zadev. Rešenih je bilo skoraj 3.000 pobud, od teh je bilo 354 utemeljenih.
Po absolutnem številu utemeljenih zadev so najštevilčnejše s področij socialne varnosti, okolja in prostora, zdravstva, nacionalnih in etničnih skupnosti, pravosodja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Varuh je na podlagi delovanja v letu 2025 oblikoval skupno 62 novih priporočil in stalnih nalog. Največ novih priporočil je bilo podanih glede osamljenosti starejših in človekovih pravic v gospodarstvu.
Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje je Varuh organiziral strokovno razpravo, ki je pokazala, da osamljenost ni le zasebna stiska, temveč javnozdravstveni problem, ki ga je treba obravnavati tudi z vidika človekovih pravic. Strokovnjaki so opozorili, da Slovenija nima celovite nacionalne politike, ukrepi pa so razdrobljeni in pogosto prepuščeni projektom nevladnih organizacij.
Varuh je ugotovitve prevedel v sedem konkretnih priporočil, od nacionalne politike in merjenja razširjenosti osamljenosti do stabilnega financiranja skupnostnih programov in podpore mednarodnemu instrumentu o pravicah starejših
Pred nastopom šestletnega mandata varuhinje človekovih pravic RS Republike Slovenije dr. Simone Drenik Bavdek v mesecu februarju 2026 je bila Slovenija skoraj leto dni brez varuha človekovih pravic.
31. letno poročilo Varuha človekovih pravic RS najdete TUKAJ