Velik del življenja številnih žensk spremlja skrb za družinske člane. Skrb za otroke, nato starše, pogosto tudi partnerja in druge bližnje postane del t.i. skrbstvenega dela. Ker to delo poteka v zasebnosti doma in velja za samoumevno dolžnost žensk, ga družba ne prepoznava kot delo, zato ostaja neplačano in finančno neovrednoteno. S staranjem prebivalstva se veča število ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, zato bo vloga neformalnih oskrbovalcev v prihodje še pomembnejša. Po raziskavah, ki jih povzema Eurocarers, neformalni oskrbovalci v Evropi opravijo več kot 80 % vse oskrbe, pri čemer ženske zagotovijo približno dve tretjini oskrbe, predvsem kot hčere, snahe ter žene oziroma partnerke (Eurocarers 2026).
V Sloveniji je Mirovni inštitut je skrbstvenemu delu kot nevidnemu delu žensk posvetil oddajo Botrstvo, v kateri je o njegovih razsežnostih in posledicah spregovorila dolgoletna raziskovalka dr. Majda Hrženjak. Med drugim je bila avtorica članka izdanega pri založbi Manchester University Press, kjer je skupaj z Jano Mali in Vesno Leskovšek analizirala ukrepe zastavljene v Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki po njihovem mnenju sproža »številne dileme in potencialne problematične razvoje, kot so podružinjenje in deprofesionalizacijo oskrbe, domestifikacijo žensk, širjenje sive ekonomije in prekarnih oblik skrbstvenega dela.« (Mirovni inštitut 2024) O neformalnih oskrbovalcih je pisala tudi Delova priloga Generacija+ v članku Nevidno in prikrito delo, ki ga družba ne priznava. Tjaša Potočnik s Fakultete za družbene vede v njem navaja evropske raziskave, po katerih je 16 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva doma tudi oskrbovalcev. Del teh obenem skrbi za otroke in za onemogle starše.
Skrb za družinskega člana lahko pomembno vpliva na vsakdanje življenje, odnose, zaposlitev in prosti čas. Kot poroča Delo, so zaposleni, ki doma intenzivno skrbijo za svojca, pogosteje odsotni z dela, za oskrbo pa porabljajo dopust ali bolniško. Predvsem ženske zaradi oskrbe pogosto skrajšajo delovni čas ali zapustijo trg dela. Oskrbovalci, ki niso zaposleni, pogosteje poročajo o slabšem zdravju, slabšem finančnem položaju, osamljenosti in občutku, da njihovo delo ni cenjeno. Anže Štancar s Fakultete za socialno delo poudarja, da za osebe z demenco, ki živijo doma, najpogosteje skrbijo žene in hčere. Mnoge pri tem doživljajo stres in stisko, ki sta pogosto posledica slabega poznavanja bolezni in pomanjkljivih informacij o pravicah (Delo 2024).
V Spominčici se tej temi posvečamo v projektu SOSKRB, ki je namenjen odraslim neformalnim ženskim oskrbovalkam oseb z demenco ter mladim, ki pomagajo ali skrbijo za svoje bližnje. Projekt temelji na aktivnem vključevanju ciljnih skupin, zato namesto vnaprej pripravljenih rešitev najprej prisluhnemo izkušnjam, potrebam in predlogom oskrbovalk in mladih. S skupinskimi pogovori, interaktivnimi delavnicami, igrami vlog in drugimi izkustvenimi metodami ustvarjamo prostor za odprto razpravo, ne da bi se morali udeleženci pri tem osebno izpostavljati. S projektom želimo ozaveščati o nevidnem in neplačanem skrbstvenem delu, zmanjševati stigmo, povezano z oskrbovanjem, ter spodbujati pravičnejšo delitev skrbstvenih odgovornosti v družini in širši skupnosti. Poseben poudarek namenjamo medgeneracijskemu povezovanju, izmenjavi izkušenj in opolnomočenju.
Udeležencem želimo ponuditi znanje, veščine in informacije o razpoložljivih oblikah finančne, zdravstvene in socialne podpore. V tem okviru bomo 19. novembra 2026 ob 17. uri izvedli izkustveno srečanje Ko skrbim zate, ne smem pozabiti nase, namenjeno ženskam, ki skrbijo za svojca z demenco. Na podlagi pridobljenih izkušenj v projektu smo razvili A-Cafe, interaktivno delavnico, ki bo spodbujala razumevanje skrbstvenih vlog, empatijo in skupno iskanje rešitev. Orodje bomo preizkusili na pilotnih srečanjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Dolgoročno želimo oblikovati preprosto in prenosljivo orodje, ki ga bodo lahko po zaključku projekta uporabljale tudi druge organizacije, skupine in lokalne skupnosti.
Projekt sofinancira Evropska unija v okviru programa CFGC (Connect for Global Change), izvaja pa se pod okriljem platforme SLOGA. SOSKRB (uradni naziv projekta: Globalni odmev demence: Opolnomočenje neformalnih skrbnic in mladih v Sloveniji in regiji Zahodnega Balkana) je mednarodni projekt, ki ga Spominčica – Alzheimer Slovenija izvaja v sodelovanju s partnerskimi organizacijami iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Črne gore.
Viri:
Eurocarers. (2026). Enabling carers to care: A strategy to support and empower informal carers across Europe. https://eurocarers.org/strategy/
Mirovni inštitut. (2024, 2026). Politizacija in ospoljenje dolgotrajne oskrbe. https://www.mirovni-institut.si/politizacija-in-ospoljenje-dolgotrajne-oskrbe/
Žibret, A. (2024, 20. marec). Nevidno in prikrito delo, ki ga družba ne priznava. Delo, Generacija+. https://www.delo.si/magazin/generacija-plus/nevidno-in-prikrito-delo-ki-ga-druzba-ne-priznava