Ko skrb za bližnjega postane del mladosti
Mladi poleg šole, študija, dela in druženja včasih prevzemajo tudi pomemben del skrbi za svoje bližnje. Pomagajo staršem, starim staršem, sorojencem ali drugim osebam, ki zaradi bolezni, invalidnosti, starosti ali drugih okoliščin potrebujejo podporo. Skrb je lahko zelo različna. Včasih pomeni pomoč pri vsakodnevnih opravilih, drugič pa preprosto to, da mora mlad človek po pouku ali študiju ostati z babico ali dedkom, ker ne moreta biti sama, medtem ko so starši v službi ali imajo druge obveznosti. Lahko pa vključuje tudi precej zahtevnejše oblike pomoči in oskrbe.
Kot opozarja članek »Ko je odgovornost za mlade prevelika«, objavljen v časniku Delo, mladi oskrbovalci pogosto ostajajo slabo prepoznana skupina. Sama vključenost v skrb za bližnjega ni nujno negativna – mladim lahko prinese več empatije, zrelosti, samostojnosti in novih veščin. Težava nastane, kadar postane breme preveliko in začne posegati v šolanje, odnose z vrstniki, prosti čas in druge pomembne vidike odraščanja.
Poseben izziv je, da se številni mladi v tej vlogi morda niti ne prepoznajo kot »oskrbovalci«. Pogosto tudi nimajo dovolj informacij o bolezni ali stanju svojca ter podpore pri soočanju z odgovornostmi, ki so jih prevzeli. Ob večjih obremenitvah se lahko pojavijo utrujenost, stres, občutki krivde in osamljenosti, zmanjka pa jim lahko tudi časa za počitek, druženje in dejavnosti, ki so pomembne za njihov razvoj.
Prav tem izkušnjam želimo prisluhniti tudi v Spominčici.
V okviru projekta SOskrb želimo povezati mlade, ki se družijo s starejšimi bližnjimi, jim pomagajo ali prevzemajo del skrbi zanje. Najprej želimo izvedeti, kaj doživljajo, s kakšnimi izzivi se srečujejo, kaj jim pomaga ter katere informacije, znanja in oblike podpore pogrešajo. Na podlagi njihovih izkušenj bomo skupaj z njimi oblikovali vsebine in aktivnosti, ki bodo odgovarjale na njihove dejanske potrebe – ne na potrebe, za katere odrasli ali strokovnjaki vnaprej predvidevamo, da jih imajo. Takšen pristop sledi tudi zasnovi projekta, ki izhaja iz resničnih izkušenj udeležencev in šele nato skupaj z njimi razvija vsebine in orodja.
Konec septembra bomo organizirali prvo neformalno srečanje prek Zooma. Namenjeno bo predvsem pogovoru in medsebojnemu spoznavanju. Za sodelovanje ni potrebno predhodno znanje, prav tako prvo srečanje ne pomeni nobene obveznosti za nadaljnje sodelovanje.
Če pomagaš babici, dedku ali drugemu starejšemu bližnjemu – ali pa se z njim preprosto veliko družiš in ti je ta tema blizu – želimo slišati tudi tvojo izkušnjo.
Prijava in kontakt: projekti@spomincica.si
Celoten članek »Ko je odgovornost za mlade prevelika« lahko preberete v Delu:
Preberite članek v Delu
