V Domu Kuzma, ki je Demenci prijazna točka, so se ob Svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni tokrat sprehodili nekoliko drugače. Skupaj s stanovalci so stopili na skupno pot njihovih fotografij. Črno bele oguljene, nekatere dobro ohranjene fotografije, zanimive kasnejše barvne fotografije, ki so predstavljale njihovo mladost in zrela leta. Vse to je v njih vzbudilo različna čustva. Spomnili so se veliko dogodkov, ob gledanju na svoje fotografije, nekaterim so pritekle solze, drugim so se narisali nasmehi na obraz. Bilo je tako drugače, čutno.
Šli so korak dlje, v roke so jim položili ogledalo in ko so zrli v njega, so se začele plesti nove zgodbe. Zrli so v podobo v ogledalu in se smejali, gledali, razmišljali… Samo oni vedo kaj je pomenil tisti molk, ko so vsi napeto čakali, da nam kaj povedo, pa so ostali za trenutek tiho. Mogoče so videli v tem ogledalu sebe kot majhno deklico? Morda postavnega mladostnika? Ali pa so zrli v molku le zato, ker se niso spomnili ničesar? Tega ne bomo nikoli izvedeli in prav je tako, naj ta trenutek ostane njihov.
Namen tega sprehoda je bil dosežen, saj so o stanovalcih izvedeli nekoliko več in vse to, kar je danes bilo obujeno iz njihovih zaprašenih spominov, njim pa bo v pomoč, da jih bodo lažje razumeli in z njimi živeli. Da pa bi ta dan naredili še nekoliko hudomušen, so tudi zaposleni prinesli svoje fotografije in se skupaj s stanovalci pošteno nasmejali.
Hvala, ker ste delili ta čudovit dogodek z nami. Naj te spomine ohranjate žive in se še naprej povezujete s stanovalci na tako poseben način.
