Pravice starejših niso obrobno vprašanje, temveč gre za eno temeljnih vprašanj človekovega dostojanstva. Če se človek z demenco denimo ne more odločati o velikih finančnih investicijah, saj ne razume več posledic takšnih odločitev, to še ne pomeni, da je izgubil sposobnost odločanja in izbire. Še vedno lahko izrazi, kaj mu je všeč in kaj ne; kaj mu je prijetno, kaj neprijetno in česa si želi, meni specialist nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter predsednik Strokovnega sveta Nacionalnega strokovnega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija.
Starosta slovenske nevrologije je že skoraj pol stoletja srčno predan boleznim možganov. Čeprav se strokovno ukvarja pretežno z demenco, ki prizadene predvsem starejše ljudi, na staranje ne gleda zgolj skozi medicinska očala, temveč ga zanimajo tudi vprašanja identitete, dostojanstva, človekove pravic in odnosa družbe do lastne prihodnosti. Spoštovani profesor bolnika pač doživlja kot celostno bitje in ga tako tudi obravnava.
Zato ni naključje, da je pomladi postal neodvisni strokovnjaka za pravice starejših pri Svetu OZN za človekove pravice. Gre za prvo slovensko zastopstvo v okviru posebnih postopkov tega organa.
O Alzheimerjevi demenci pravi, da je bila to pred 40 leti brezupna bolezen, ki jo je spremljala izjemna družbena stigma. Čeprav je stigma prisotna še danes, ocenjuje, da je bil na področju nevrodegenerativnih bolezni vendarle dosežen nesluten napredek. Predvsem pri Parkinsonovi bolezni, a tudi pri demenci se od letos skozi temen tunel počasi vendarle sveti luč, je optimističen prof. dr. Pirtošek.
Toplo vabljeni k prebiranju intervjuja prof. dr. Pirtoška z novinarko Niko Vistoropski v reviji Onplus, ki nosi globoka sporočila. Med drugim tudi, da je človeka z demenco težko sprejeti tudi zato, ker je morda možna prihodnja podoba nas samih. Članek si lahko PREBERETE TUKAJ.