8. PSIHOGERIATRIČNO SREČANJE – DOBRNA 2016 – 16. in 17. SEPTEMBER

Spominčica – Slovensko združenje za pomoč pri demenci in Psihiatrična klinika Ljubljana sta v minulih sedemnajstih letih pripravili sedem strokovnih srečanj, namenjenih vsem, ki se poklicno pa tudi širše srečujejo z obolelimi za demenco in njihovimi svojci. Prvo je leta 1998 organiziral ustanovitelj SPOMINČICE, dr. Aleš Kogoj. Po mnenju udeležencev so se dosedanja srečanja izkazala kot pomemben vir za strokovno izpopolnjevanje vseh, ki se soočajo z demenco; naj gre za zaposlene v zdravstveni, socialni, upravni ali nevladni dejavnosti.

Po nekaj letni prekinitvi je Spominčica organizirala 8. srečanje v Dobrni leta 2016 v sodelovanju s Psihiatrično kliniko Ljubljana. S tem Spominčica nadaljuje delo svojega ustanovitelja izr. prof. dr. Aleša Kogoja, specialista psihiatrije, ki je bil pobudnik teh srečanj.

8. psihogeriatrično srečanje je potekalo 16. in 17. septembra v Termah Dobrna, pod naslovom: Živeti z demenco v demenci prijaznem okolju.

Rdeča nit srečanja »živeti z demenco v demenci prijaznem okolju«, je nadaljevanje teme zastavljene na 25. jubilejni letni Konferenci Alzheimer Europe leta 2015 v Ljubljani z naslovom: Demenca – prenos strategij v prakso. Glede na to, da je s podpisom ministrice za zdravje, Slovenija konec maja dobila Strategijo za obvladovanje demence do leta 2020, je bilo strokovno srečanje v Dobrni tudi uresničevanje smernic te strategije. PGS Dobrna 2016 je bilo zato namenjeno izmenjavi informacij in izkušenj različnih strok s področja demence, ki pripomore k bolj kakovostnemu in humanemu ravnanju z osebami z demenco ter manj stresnemu življenju njihovih svojcev.

Predavatelji in nastopajoči na PGS Dobrna 2016 so govorili o demenci kot izzivu sodobne družbe, o novostih pri zdravljenju in diagnostiki Alzheimerjeve bolezni, o življenju z osebo z demenco v domačem okolju, o socialnih službah za demenco prijaznem okolju, o novih pristopih k obravnavi oseb z demenco in svojcev ter mnogih drugih temah, ki zadevajo osebe z demenco in njihove svojce. Strokovnega srečanja so se udeležili: psihiatri, nevrologi, družinski zdravniki in ostali zdravstveni delavci, socialni delavci, negovalci, predstavniki Domov starejših občanov, svojci oseb z demenco in bolniki z demenco. Srečanja se je udeležilo več kot 170 predstavnikov različnih ustanov.

Udeležencem je predavalo 27 predavateljev iz različnih področij, ki se dotikajo demence. Med njimi izpostavimo vodilne strokovnjake na področju demence: prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevr., dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med, spec. nevr., asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec., izr. prof. dr. Peter Pregelj, dr. med., spec. psih, mag. Tatjana Cvetko, dr. med, spec., Marjan Rus dr. med. (ZPIZ), mag. Jure Markič (Urad varuha človekovih pravic). Predavatelji iz tujine pa so bili prof. dr. Ninoslav Mimica, prim. dr. med. spec. psih. iz Zagreba, dr. Osman Kučuk, dr. med., spec. psih. iz Sarajeva in prof. dr. Vojko Kavčič, slovenski strokovnjak, ki živi v ZDA in predava na ameriški univerzi Wayne. Peter Jeglič pa je predstavil svojo družinsko izkušnjo, kako je živeti z osebo z demenco.

Udeležence so pozdravile Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice, mag. Nadja Čobal, sekretarka na Ministrstvu za zdravje in Janja Romih, sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ena poglavitnih ugotovitev je bila, da je potrebno skupno reševanje vseh problemov in stisk oseb z demenco in njihovih svojcev.

Skupaj se bomo zavzemali za uresničitev ciljev zapisanih v strategiji in za izvedbo akcijskega načrta

PSIHOGERIATRIČNA SREČANJA

SEDMO PSIHOGERIATRIČNO SREČANJE je potekalo leta 2011 v Rogaški Slatini. Na tem srečanju smo se osredotočili na kognitivne in vedenjske težave, ki se pojavijo pri različnih vrstah demenc in njihovo zdravljenje.

ŠESTO PSIHOGERIATRIČNO SREČANJE leta 2009 v Laškem se je imenovalo V korak z demenco – poti in stranpoti. Že sam naslov konference pove, da smo se želeli za hip ustaviti in pogledati, kje smo in kam pelje pot obravnave bolnikov z demenco v prihodnje. Kaj bi morali še narediti, da bi olajšali življenje bolnikom in svojcem, kje so stranpoti na katere smo morebiti zašli, kje so strokovne, moralne, etične, pravne ovire pri delu na področju gerontopsihiatrije.

V Zrečah je leta 2007 potekalo PETO PSIHOGERIATRIČNO SREČANJE z naslovom Gerontopsihiatrija – izziv in priložnost sodobnega časa. Na srečanju se je zbralo veliko število različnih strokovnjakov, ki se pri svojem delu srečujemo s starejšimi in tako seveda tudi z bolniki z demenco

ČETRTO PSIHOGERIATRIČNO SREČANJE je potekalo v Lipici leta 2005. Srečanje se je dotaknilo zdravstvenih, pravnih in etičnih vidikov oskrbe oseb z demenco. Organizirano je bilo multidisciplinarno, odlikovali so ga izbrani predavatelji in veliko število udeležencev različnih strok iz vseh koncev Slovenije.

Tema TRETJEGA PSIHOGERIATRIČNEGA SREČANJA na Otočcu 2003 je bila Spomin. Na njem je poleg vrste vrhunskih strokovnjakov z uvodnim predavanjem sodelovala Nori Graham, svetovno priznana psihiatrinja in tedanja predsednica Svetovnega združenja za Alzheimerjevo bolezen iz Londona. Moč je v znanju in sodelovanju. In psihogeriatrična srečanja so samo eden od načinov, ki jih izkoriščamo, da bi po svojih najboljših močeh pomagali bolnikom z demenco in ljudem, ki živijo z njimi in zanje skrbijo.

DRUGO PSIHOGERIATRIČNO SREČANJE, organizirano leta 2000 v Radencih, je zbralo strokovnjake z različnih področij. Skupna točka njihovih nastopov je bila Pomen celostne obravnave bolnika z demenco in timskega dela strokovnjakov s področij, kjer je bolnikovo življenje najbolj prizadeto.

PRVO PSIHOGERIATRIČNO SREČANJE je potekalo v Kranjski gori, leta 1998. Tema srečanja je bila Zdravljenje demence in depresij v starosti. Srečanja sta se poleg priznanih domačih strokovnjakov udeležila tudi prof. dr. Ezio Giacobini iz Ženeve in prof. de. Cornelius Kaotna. Eden od ciljev organizatorjev je namreč že od vsega začetka zagotoviti sodelovanje tujih strokovnjakov, ki bi s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem lahko prispevali k temu, da bi oskrba bolnikov z demenco v Sloveniji čim prej dosegla evropsko raven.