Kaj je preventiva?
Namen preventive je izboljšati zdravstveno stanje posameznika in preprečevanje različnih bolezni. Programi preventive so usmerjeni na biološke, psihološke in socialne dejavnike, ki vplivajo na zdravje ljudi. Tako kot za druge bolezni je preventiva pomembna tudi pri demenci. Čeprav demence ne more preprečiti, pa lahko vsaj odloži začetek bolezni in upočasni njeno napredovanje.
K preventivi sodijo:
Redna fizična aktivnost
Redna vadba naj bo stalnica v vsakdanjem življenju, lahko v obliki organizirane skupinske vadbe, individualne vadbe doma, hoje po stopnicah, daljših sprehodov, pohodov v naravi in v gorah.
Zdrava prehrana
Splošne smernice zdrave prehrane so: zmernost pri količini zaužite hrane, 4-5 obrokov dnevno, izbira sezonske hrane, priporočena je mediteranska prehrana (ribe, olivno olje, oreščki…).
Kakovostno spanje
Spanje in počitek sta pomembna v dnevnem in biološkem ritmu vsakega človeka. Vsak mora poskrbeti za reden urnik spanja. Spalnica naj bo namenjena samo spanju, tudi čas v postelji naj bo namenjen le spanju, poskrbimo za mirno okolje, zatemnimo prostor, dobro je, da v spalnici ni televizije in računalnika. Raziskave so pokazale, da zadostna količina dnevne svetlobe zmanjšuje dremež skozi dan in podaljša čas nočnega spanja. Telesna vadba nas ohranja aktivne in zmanjšuje pogostost poležavanja, in s tem kakovostnejše spanje ponoči. Pred spanjem lahko uvedemo sproščujoč ritual. Tehnike sproščanja so lahko tehnike dihanja, avtogeni trening, meditacija. (Povzeto po predstavitvi študentov biopsihologije, Univerza na Primorskem, FAMNIT)
Aktivno družabno življenje
Aktivno družabno življenje ohranjamo s socialnimi stiki s sorodniki in prijatelji (npr. družinska praznovanja), z obiskovanjem kulturnih prireditev, izletov, z vključevanjem v društva, klube, s spoznavanjem novih ljudi. K družabnemu življenju pripomorejo naša prijaznost, zgovornost, sprejemanje in odprtost do drugih ljudi.
Ustvarjalnost in poustvarjalnost
Lastna ustvarjalnost je eden pomembnejših dejavnikov preventive. Človek svoje ideje, razpoloženje, čustva lahko izraža s slikanjem, risanjem, kiparjenjem, pisanjem dnevnika, pesmi, kratkih zgodb, izdelovanjem ročnih del, s kreiranjem novih jedi, s petjem, igranjem inštrumentov… Z ustvarjanjem krepimo lastno samopodobo, razvijamo svoje talente, se pomirimo, se sproščamo, se v določenem okolju uveljavimo in nenazadnje navezujemo stike z ljudmi s podobnimi zanimanji.
Umska aktivnost
Pomembno je izogibanje rutini, iskanje novih poti za vsakdanja opravila, učenje tujih jezikov, reševanje križank, ugank, sudoku, igranje družabnih iger, računalniških igric, sestavljank, branje knjig, časopisov, revij…
1. Igre za ohranjanje kognitivnih sposobnosti
- Na delavnicah Igre za ohranjanje kognitivnih sposobnosti preizkušamo različne igre, ki vplivajo na kognitivne funkcije. Med njimi so:
- motorično drevo
- tipni spomin
- žebljički
- lesene sestavljanke
- nizanje različno obarvanih različnih geometrijskih teles po vnaprej določenem zaporedju na vrvico
2. Vaje za ohranjanje in spodbujanje spomina
Vaje za ohranjanje in spodbujanje spomina so koristne za vsakogar, ne glede na njegovo starost ali težave, ki ga pestijo. Redno izvajanje vaj za ohranjanje in krepitev spomina še posebej toplo priporočamo tistim osebam, ki se soočajo s težavami, povezanimi s pozabljivostjo.
Vaje za ohranjanje in spodbujanje spomina so pomembne, saj od nas zahtevajo uporabo različnih kognitivnih sposobnosti, kot so prepoznavanje barv in oblik, načrtovanje, prepoznavanje in določanje zaporedja, povezovanje, orientacijo na igralni površini, brskanje po spominu za različnimi besedami, motorične spretnosti in drugo. Vaje vzpodbujajo pozornost, natančnost, stopnjevanje koncentracije, sposobnost reševanja problemov, prostorsko iznajdljivost, besedne spretnosti, domišljijo in logično razmišljanje.
Redno izvajanje vaj za spomin nam omogoči lažji priklic informacij, ki jih naši možgani skladiščijo kot različne vrste spominov. Te informacije so dosegljive po različnih poteh prek različnih čutil in miselnih procesov. Ob priklicu omenjenih informacij se aktivira isti vzorec povezav živčnih celic, kot je bil aktiviran v času shranjevanja informacij v spomin.
Ob redni uporabi možganov ter vadbi spomina možgani ohranjajo svojo moč in v življenju pridobljene sposobnosti ter zmorejo še naprej premagovati miselne napore. Nasprotno začnejo zaradi zanemarjanja izgubljati moč, pridobljene sposobnosti ter zmožnost premagovanja miselnih naporov.
1) Smiselno povežite besede iz levega in desnega stolpca.
BANANA VIJOLIČNA
KIVI ORANŽNA
JAGODA RJAVA
MANDARINA RUMENA
SLIVA ZELENA
OREH RDEČA
JAJČEVEC MODRA
2) Napišite deset predmetov, ki jih najdemo v dnevni sobi.
1 ____________________________
2 ____________________________
3 ____________________________
4 ____________________________
5 ____________________________
6 ____________________________
7 ____________________________
8 ____________________________
9 ____________________________
10 ___________________________
3) Napišite petnajst imen na črko A.
1 _______________________________
2 _______________________________
3 _______________________________
4 _______________________________
5 _______________________________
6 _______________________________
7 _______________________________
8 _______________________________
9 _______________________________
10 ______________________________
11 ______________________________
12 ______________________________
13 ______________________________
14 ______________________________
15 ______________________________