Demenca močno poseže v medsebojne odnose v družini. Odnose med člani lahko poglobi ali razrahlja. V mnogih primerih je breme oskrbe za osebo z demenco le na ramenih enega človeka. To pogosto vodi v preobremenjenost. Za vzpostavljanje pozitivnih odnosov je skrb za osebo z demenco smiselno razdeliti med posamezne člane, sorodnike, vnuke, sinove in sestre. Na začetku se moramo najprej informirati o bolezni. Priporočljivo je, da o bližnjemu z demenco obvestimo naše sosede, prijatelje in znance. Obsojanje, da je naš dedek ali babica »žleht« je neupravičeno, saj je obstoječa osebnost in vedenje osebe z demenco rezultat bolezni.
Svojci lahko pri osebi z demenco pomagajo na različne načine: prihajajo na redne obiske in nudijo kratkotrajno varstvo osebi z demenco, jo za en dan peljejo na izlet v naravo ali na neko aktivnost v bližnji okolici (številne aktivnosti lahko izvedejo doma), jo vključujejo v gospodinjska opravila ali skupaj v spremstvu svojcev odidejo po manjših opravkih. Prav tako zadostujejo druženja na terasi ali vrtu, negovanje družinskih praznikov, družabne igre. Če se oseba z demenco strinja, jo peljimo na obisk k staremu prijatelju. Ves čas se moramo prilagajati zmožnostim, željam, potrebam in interesom oseb z demenco. Osebe z demenco ne silimo v nobeno aktivnost. Prav tako imejmo v mislih, da oseba z demenco čim bolj vključujemo v skupinske aktivnosti. Družini bo lažje, v kolikor bo izdelala razpredelnico z opisom aktivnosti posameznih družinskih članov.
V druženje z osebami z demenco lahko vključimo svoje vnuke. Raziskave so pokazale, da bližina otrok blagodejno vpliva na njihovo počutje. Osebe z demenco se ob pogledu na otroke spominjajo svojega otroštva in brezskrbnosti, postanejo umirjene in sproščene. Vnuke spodbudimo, da svoji babici ali dedku preberejo krajšo pravljico ali se z njimi igrajo. Medgeneracijski stik poskusimo ohranjati čim dlje.
Svojci naj bodo ob osebi z demenco umirjeni, razumevajoči in naj jih ob predvidenih in nepredvidenih težavah usmerjajo, vodijo in jim pomagajo. Bodimo potrpežljivi. Tudi če nam oseba z demenco svoje hvaležnosti ne bo znala izraziti z besedami, bo čutila, da ji naša pomoč daje občutek varnosti in topline.
Alzheimer Cafe je oblika druženja svojcev oseb z demenco podprta s strokovno pomočjo. Z Alzheimer Cafeji smo pričeli leta 2012 v Ljubljani, danes pa potekajo na lokacijah po vsej Sloveniji. Na srečanjih predavajo zdravniki in drugi strokovni delavci, ki se ukvarjajo z osebami z demenco. Srečanja prispevajo k prepoznavanju bolezni, ozaveščanju in prepoznavanju demence kot vodilne bolezni današnjega časa. Več…
Skupina za samopomoč svojcem: svetovanje je namenjeno svojcem, ki skrbijo za bolnike z demenco v domačem okolju, udeleženci pridobijo znanja za oblikovanje strategij za uspešno oskrbo osebe z demenco, razbremenjevanje pri osebnih stiskah, komunikacijo z bolniki in načrtovanje lažje prihodnosti življenja ob bolniku z demenco. Skupina za samopomoč se izvaja od leta 2004. Več…
“Ne pozabi me” so skupine s strokovnimi predavanji za svojce in druge, ki skrbijo za osebe z demenco v domačem okolju.
Skupine “Ne pozabi me” vodijo in na njih predavajo priznani strokovnjaki s področja demence. Sodelovanje v skupinah omogoča udeležencem oblikovanje uspešnih strategij za oskrbo osebe z demenco doma (opredelitev demence, komunikacija, nega, varnost, skrb zase, ohranjanje gibljivosti, skrb za življenjske aktivnosti,…) Več…
Posvetovalnica in svetovalni telefon za strokovno pomoč svojcem obolelih za demenco – 059 305 555. Več…
Trikrat na leto izdajamo glasilo Spominčica. V pomoč pa vam je lahko tudi strokovna in leposlovna literatura, katero najdete tukaj.
V mesecu Alzheimerjeve bolezni vse Spominčice organiziramo Sprehod za spomin in več drugih javnih dogodkov za ozaveščanje javnosti o demenci po vsej Sloveniji.
Prvi sprehod v Ljubljani je organizirala Spominčica leta 2012, pod pokroviteljstvom župana Mestne občine Ljubljana.