Priporočilo ADI – Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen (Alzheimer’s Disease International (https://www.alz.co.uk/news/adi-offers-advice-and-support-during-covid-19) je, da v prihajajočih dneh čim bolj zagotovimo trajnost oskrbe za osebe z demenco, okrepimo pomoč družinskih članov, lokalnih skupnosti in družbe nasploh). Zavedati se moramo, da svojci oseb z demenco za ohranjanje upanja in vzdržljivosti potrebujejo okrepljeno psihosocialno podporo.

O tem, kako zagotoviti kakovostno oskrbo oseb z demenco v času epidemije, so svoje izkušnje podelili kitajski strokovnjaki na povezavi: https://www.alz.co.uk/news/covid-19-sharing-experience-and-advice-from-adis-member-association-in-china

Skladno z navodili vlade, se:

• čimbolj zadržujemo doma,
• sledimo preventivnim ukrepom, higieni kašlja in umivanja rok, ohranjamo več metrsko razdaljo pri stiku z ljudmi,
• posvetimo čas sebi in družini, osebnostni rasti in omejimo druženja z drugimi ljudmi, s katerimi nismo vsakodnevno v stiku.

S temi ukrepi lahko sami kar najbolj prispevamo k omejitvi in upočasnitvi širjenje okužb z nevarnim virusom. Vse to pomembno prispeva k lažjemu soočanju zdravstvenega sistema z oskrbo obolelih ljudi. Namreč tudi osebe z demenco so lahko zaradi različnih pridruženih bolezni v tem negotovem času odvisne od pomoči primarnih zdravstvenih delavcev, v kolikor pride do zapletov pri drugih kroničnih boleznih.

Osebe z demenco v obdobju epidemije in omejitvenih ukrepov preživljajo čas v bolnišnicah, doma ali v domovih za starejše.

Osebe z demenco, ki so nastanjene v domovih za starejše, zaradi manjšega stika z družinskimi člani in odpovedanimi številnimi skupinskimi aktivnostmi še bolj prevevajo občutki tesnobe in osamljenosti. Zdravstveno in negovalno osebje lahko po svojih najboljših močeh poskrbi za številne športne in ustvarjalne rekvizite, nabor družabnih iger za individualnega igralca, s katerimi se bodo osebe lahko zamotile, večjo pozornost posvetijo tudi ohranjanju stikov in druženju s pomembnimi drugimi preko socialnih omrežjih oziroma na daljavo (stacionarni in mobilni telefon). Tokrat naj bo sodobna tehnologija način za aktivno preživljanje prostega časa: spremljanje verskih obredov preko spleta, poslušanje radijskih oddaj, spremljanje koncertov ljudske glasbe, gledanje poučnih dokumentarnih oddaj in filmov. Osebi z demenco naj osebje da tudi možnost pisanja pesmi, pisem, izdelave velikonočnih voščilnic ipd. V kolikor nastanitvene kapacitete omogočajo, naj osebje osebo z demenco pospremi na zunanji vrt ali ograjen park, da v teh prijetnih pomladnih dnevih čim več preživi na svežem zraku. V kolikor oseba z demenco preživlja čas doma, moramo kot svojci vedeti, da s poplavo informacij o epidemiji po nepotrebnem ne obremenjujemo oseb z demenco. Tudi v tem času poskusimo najti nekaj pozitivnega: »Tako bomo lahko kot družina več časa preživeli skupaj«;  »Končno bomo uredili foto albume iz preteklih let«, »Več časa imamo za družabne igre« ipd. Zaradi omejevanja socialnih stikov je še toliko bolj pomembno, da dnevno rutino preudarno načrtujemo.

Zaradi pomanjkanja socialnih stikov in zmanjšano aktivnostjo se lahko zlasti v bolnišnični oskrbi osebam z demenco okrepijo vedenjski in psihični simptomi, močan občutek negotovosti, tesnoba in nemirnost, agresija, razdražljivost, razpoloženjska nihanja, prividi, tudi delirij. Kljub izgorelosti naj zdravstveni delavci ne pozabijo na spodbujanje, bodrenje in ohranjanje človeške bližine (mežik z očesom, pozdrav z mahanjem, komolcem roke, z nasmehom). Vse to zmanjšuje psihične stiske oseb z demenco, jim daje občutek varnosti, upanja za naprej. V teh časih šteje tudi samo to, da nekomu namenimo pozornost z lepo gesto, mislijo, pozdravom.

KAKO OBVLADOVATI PSIHIČNE STISKE OSEB Z DEMENCO IN NJIHOVIH SVOJCEV

Za ohranjanje dobrega počutja oseb z demenco in njihovih svojcev lahko poskrbimo s strukturirano dnevno rutino. Osebo z demenco poskusimo čim bolj zabavati, jo vključevati v različne vsakodnevne aktivnosti. Delajmo in ustvarjajmo skupaj z njim in jih spodbujajmo. Nasmejmo se kakšni prigodi iz preteklosti. Sledimo vodilu, da je manj več. Spremljamo družbena omrežja in poiščemo kakšno idejo, kako inovativno preživljati popoldneve (https://www.spomincica.si/?page_id=2945). Ne pozabimo na uravnoteženo prehrano, zadosten vnos tekočine v telo in gibanje na svežem zraku (seveda v omejenem radiju). Osebam z demenco dajmo možnost, da v dnevnem prostoru ustvarjajo tudi sami. Medtem lahko svojci v drugi sobi opravijo kakšno gospodinjsko delo ali si zgolj vzamejo čas za sproščanje. Glasba, petje, branje, joga, telovadba so v teh dneh zagotovo nepogrešljivi. Poiščite navdih za interaktivno popoldne pri izboru družabne igre (https://www.spomincica.si/?page_id=83209) oziroma aktivnosti, s katero lahko oseba z demenco ohranja in krepi samostojnost: (http://www.adautonomy.eu/sl/).

Preventivne ukrepe jim posredujmo na pozitiven način, preusmerimo pogovor na teme, ki osebe z demenco pomirjajo in prebujajo lepe spomine. Uporabljajte jasno in enostavno komunikacijo. https://www.spomincica.si/?page_id=79894). Zagotovite, da bo oseba z demenco imela na voljo zdravila za daljši rok. Več informacij poiščite na spletni strani Spominčice: https://www.spomincica.si/. Uporabimo multidisciplinarni pristop, ki ga prikazuje spodnji grafikon.

Tudi Spominčica v tem težkem obdobju ostaja s svojci, osebami z demenco, prostovoljci, člani, strokovnjaki v nenehnih stikih. Dosegljivi smo preko svetovalnega telefona 059 305 555 in pisarniškega telefona Spominčice: 01 25 65 111 vsak delovni dan od 9. do 15. ure. Za nasvet nam lahko pišete preko e-maila: info@spomincica.si ali svetovanje@spomincica.si, oz.  poiščete praktične informacije na spletni strani: www.spomincica.si ali Facebook strani: https://www.facebook.com/spomincica.zdruzenje/.

Ter ne pozabite: DOMA JE NAJLEPŠE!