Študija Inštituta za zdravstvene meritve in vrednotenje (IHME), objavljena v The Lancet, napoveduje, da bo leta 2050 153 milijonov ljudi živelo z Alzheimerjevo boleznijo.
Inštitut za zdravstvene meritve in vrednotenje (IHME) je 6. januarja v The Lancet: Public Health objavil študijo o napovedih razširjenosti demence v 204 državah. Študija ocenjuje, da je leta 2019 na svetu z demenco živelo 57 milijonov ljudi, pri čemer naj bi se število do leta 2050 povečalo na 153 milijonov. Ocene za Slovenijo so:, da je v letu 2019 bilo 43.038 oseb z demenco, to število se bo do leta 2050 povečalo na 84.735 oseb z demenco. V študiji je tudi izpostavljeno nesorazmerno breme, ki ga imajo ženske, kar je poudarjeno tudi v poročilu ADI o ženskah in demenci (2015).
Čeprav je ta povečanja predvsem posledica rasti in staranja svetovnega prebivalstva, avtorji raziskujejo tudi štiri znane dejavnike tveganja za demenco: kajenje, debelost, visok krvni sladkor in nizko izobrazbo ter poudarjajo, kako lahko vplivajo na prihodnje ocene števila oseb z demenco. Globalne izboljšave dostopa in kakovosti izobraževanja naj bi zmanjšale razširjenost demence za 6,2 milijona. Vendar pa bo ta korist verjetno izravnana s pričakovanim povečanjem debelosti, kajenja in hiperglikemije, kar bo povzročilo še 6,8 milijona ljudi z demenco. Avtorji ugotavljajo, da bi lahko prihodnja uporaba politik zmanjševanja tveganja pomembno vplivala na zmanjšanje teh napovedi razširjenosti.
O študiji Paola Barbarino, direktorica Alzheimer’s Disease International (ADI) pravi: “Ti podatki poudarjajo resnost javnozdravstvene krize demence in zaskrbljujoče posledice ne ukrepanja. Demenca je že sedmi vodilni vzrok smrti na svetu. Pozdravljamo poziv avtorjev, da je treba nujno uporabiti prilagojene intervencije za boj proti dejavnikom tveganja, skupaj s potrebo po povečanih raziskavah o učinkovitih zdravljenjih, ki spreminjajo bolezen, in novih spremenljivih dejavnikih tveganja. V praksi to pomeni več javnozdravstvenih kampanj na nacionalni in regionalni ravni. Preveč ljudi še vedno ne ve, da lahko spremenijo svoje življenjske sloge in naredijo razliko. ADI, SZO in širša skupnost za demenco že desetletja pozivajo vlade, naj ukrepajo, da preprečijo javnozdravstveno krizo. Vsake tri sekunde nekdo na svetu razvije demenco. Čas se izteka in čas za ukrepanje je zdaj.“
ADI upa, da ti rezultati poudarjajo potrebo, da vlade sprejmejo financirane nacionalne načrte za demenco. Leta 2017 so vse države članice SZO soglasno sprejele globalni akcijski načrt SZO o odzivu javnega zdravja na demenco in se strinjale z izvajanjem nacionalnih načrtov za zmanjševanje demence, ki vključujejo strategije za zmanjšanje tveganja (področje delovanja 3) in zaveze za financiranje raziskav in inovacij (akcijsko področje 7). Trenutno je le 37 držav članic izvedlo takšne načrte in ta študija deluje kot pravočasno opozorilo tistim, ki še niso ukrepale.
Tudi v Sloveniji je ena od prioritet sprejetje finančno podprete Strategije obvladovanja demence do leta 2030. Predsednica Spominčice je članica multidisciplinarne delovne skupine za pripravo Strategije na Ministrstvu za zdravje. Strategija bo sistemsko uredila celotno področje demence od ozaveščanja, preventive, pravočasne diagnoze in zdravljenja ter podpore po diagnozi do pravic oseb z demenco, usposabljanj in področja raziskav. Prizadevamo si za ustrezno ureditev statusa osebe z demenco in statusa svojca osebe z demenco.
Komentirajte!