Izr. prof. dr. Aleš Kogoj, dr. med., specialist psihiatrije, ustanovitelj Spominčice, je na Medicinski fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 1987 in že naslednje leto začel delati na Psihiatrični kliniki, kjer se je v celoti posvetil obravnavi duševnih motenj v starosti. Specialistični izpit iz psihiatrije je opravil leta 1994, v letu 2000 pa je bil izvoljen za vodjo Enote za Gerontopsihiatrijo, Psihiatrične klinike v Ljubljani. Doktorsko disertacijo je zagovarjal leta 2006. Izvoljen je bil za izrednega profesorja na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Obe izvolitvi (za vodjo enote in v naziv izrednega profesorja) sta v luči medicinske stroke pomenili izredno uspešnost za razmeroma mladega zdravnika. Bil je priljubljen profesor tako na Medicinski fakulteti kot na več drugih visokošolskih ustanovah za zdravstveno nego. Objavil je preko 250 prispevkov v domači in tuji strokovni literaturi s področja duševnih motenj v starosti.
Najpomembnejši razvojni premik v Sloveniji je dosegel pri poznavanju demence in ustreznejši pomoči bolnikom z demenco in njihovim svojcem.
V soavtorstvu z Branko Mlekuž in Jano Dragar je leta 1996 izdal strokovno publikacijo Varovanec z demenco v družini. Leta 1997 je ustanovil Spominčico – združenje za pomoč pri demenci. Dve leti za tem je v njenem okvirju začel delovati svetovalni telefon, istega leta so pričeli z rednimi izobraževalnimi programi za svojce Ne pozabi me, leta 2003 je bila ustanovljena prva skupina za samopomoč. V glasilu Spominčica, ki izhaja že 17 let, je dr. Aleš Kogoj redno objavljal prispevke v različnih rubrikah od uvodnika do rubrik Aktualno, Dobro je vedeti, Iz življenja, Utrinki in drugih. V okviru Spominčice potekajo v različnih krajih po Sloveniji tudi Alzheimer cafeji, na katerih v javnih prostorih o demenci govorijo strokovnjaki in obiskovalci. Dr. Kogoj je poudarjal, da pri svojem delu skuša slediti potrebam bolnikov in njihovih svojcev in se je pri tem zgleduje tudi po izkušnjah iz tujine.
Na področju strokovno – znanstvenega dela sodi med njegove največje uspehe sedem psihogeriatričnih srečanj, katerih glavno gibalo je bil. Urejal ali sourejal je zbornike referatov (z izjemo četrtega), v vsakem zborniku je objavil vsaj en prispevek.
V reviji Kakovostna starost je leta 2007 objavil prispevek z izzivalnim naslovom Zdraviti ali ne zdraviti duševne motnje v starosti, leta 2012 pa je v soavtorstvu z Mojco Petrič v isti reviji pregledno opisal sodobna spoznanja o urjenju spoznavnih sposobnosti v starosti.
K literarnemu delu avstrijskega pisatelja Arna Geigerja Stari kralj v izgnanstvu, v kateri avtor opisuje očetovo drsenje v demenco, je Aleš Kogoj prispeval pretresljivo spremno besedo. »Knjiga nikakor nima namena biti učbenik, pa bi to lahko bila.« S tem stavkom je delu izrekel visoko strokovno priznanje. Njegovo temeljno zdravniško in človeško veličino pa najbolje ilustrira citat, ki ga je za svojo spremno besedo izbral: »In tam čez, v mejah njegovega duševnega stanja, onstran naše družbe, temelječe na stvarnosti in smotrnosti, je še vedno spoštovanja vreden človek, in čeprav po splošnih merilih ni vedno razumen, je kljub temu na svoj način briljanten.«
Sodeloval je na dveh konferencah, ki jih je organiziral Inštitut Antona Trstenjaka. Leta 2011 je na Brdu predstavil referat Psihofizične spremembe v starosti. Na problemski konferenci pa referat z naslovom Geriatrija in zdravstvena gerontologija v slovenskem prostoru.
Na VII. Mednarodnem simpoziju leta 2011 je predstavil referat Starejši bolniki s shizofrenijo in njihovi svojci.
Načelo, ki ga je pri svojem delu upošteval, je bila celostna obravnava starejšega bolnika z upoštevanjem telesnega, duševnega in socialnega stanja. Le na ta način, je bil prepričan, se lahko izboljša kakovost njegovega življenja.
V sfero svojega razmišljanja in prakse je celostno vključeval tudi svojce.
Za bolnika z demenco je bolj pomemben odnos kot tehnično brezhibno izpeljana pomoč brez primernega čustvenega pristopa, je bil prepričan dr. Kogoj.
Njegova prava podoba je bil izjemen strokovni, etični in človeški zanos. Bil je garač in umirjen realist.
V prezgodnjo smrt je omahnil v gorah, ki so mu predstavljale izziv za osebne zmage, in v katerih je, stremeč k vrhovom, preizkušal svoje meje in utrjeval svojo fizično in duhovno moč in energijo, da bi ju lahko spet razdajal pomoči potrebnim.
Povzeto po članku Tine Lipar in Jožeta Ramovša: Aleš Kogoj – slovenski gerontopsihiater, (Kakovostna starost, št. 3, 2014 (78-88). Kakovostna starost je strokovna in znanstvena revija Inštituta Antona Trstenjaka.
Preberete pa si lahko tudi celoten članek, namenjen dr. Alešu Kogoju.